Haklanje!

Kraj dogajanja: osrednji štadion pred gimnazijo
Čas: rano jutro(naj rečem, da je bilo mrzlo k črncem pr nas polet)
Namen tega udejstvovanja: prijateljska tekma med dvema ekipama(4.a in 4.c) sami pravih pivcev(beri:kronikov)

Postava 4.a: Gregor Krošelj, Luka Bulović, Matic Trebušak, Rok Ivanšek, Marko Dukić in Jože Kopinć
Postava 4.c: Žan Hočevar, Nino Žičkar, Aleks Longo, Nejc Nečemer, Borut Penič in Matjaž Colarič
Zadetki: Nejc Nečemer(1), Marko Dukić(1)
V prelepi jutranji megli in izredno prijetnim temperaturnim razmeram se je ob igrišču zbralo kar nekaj navijačev. Večina jih je tekmo opazovala mirno le tu pa tam je kakšen od navijačev ogorčen zakričal na igralce in svojo ekipo.
Tekma se je pričela izredno ofenzivno s strani 4.c, ki so zelo pritisnili na svoje nasprotnike in jih popolnoma stisnili. A vendar ves njihov trud je bil zaman kajti granitna obramba in izkušeni vratar 4.a niso dopustili zadetka. Gostje iz večinoma kranjskih koncev so imeli večino časa žogo v svoji posesti, a kakšnih pravih priložnosti si vendar niso ustvarili.

Drugi polčas se je nadaljeval v podobnem stilu kot prvi in zgledalo je, da bo končni rezultat 0-0. Vendar igralci obeh ekip niso dopustili takšnega izzida in 5 minut pred koncem tekme je po lepi podaji in odličnemu strelu iz skoraj mrtvega kota bila obramba 4.a izigrana. Vendar kot se za tako odlične ekipe spodobi, se seveda a-jevci niso predali in so se odprli ter pritisnili na nasprotnika. A takšna igra je zelo riskantna kar se je pokazalo 3 minute pred koncem, ko so cjevci imeli ogromno priložnost, da dosežejo gol in zapečatijo tekmo, kajti bili so trije proti enemu, a pot žogi v mrežo je preprečila stativa. Odločilen preobrat se je zgodil le pičlo minuto pred koncem, ko je na svoji polovici Dukić(moja malenkost) odvzel žogo nasprotniku in zdrvel z vso močjo v napad, kjer se mu je hitro na drugi strani pridružil Bulović. Dukić ga je videl mu podal in po hitri podaji Bulovića dosegel zadetek za izenačenje. Ovacije s tribun so bile nepopisne. V zadnjih sekundah tekme so oboji hiteli in si ustvari še priložnosti, a prijateljski izid je le ostal na semaforju.

Končni rezultat: 1-1

Tako eni kot drugi so odšli veseli, ker so odigrali lepo partijo in se zmenili, da bo takšnih srečanj v prihodnosti še več. Mogoče bodo naslednjič zaigrali pod reflektorji ob ugodnejšem terminu.

Naj še omenim sodnika tekme Polutnika, ki je odsodil pošteno, glede na to, da je pristaš 4.c. Včasih je izjavil:"naša žoga!", ampak verjamem, da je to bilo samo v žaru pripadnosti svojemu razredu.

Črn dan...

Danes je en tak črn dan...pravijo ne sekiri se, sam kaj češ, ko ne morš d se nebi...kr če čakaš na neko stvar nekaj let in potem, ko pride odločilen trenutek zatajiš je hudo. Vsak, ki je to kdaj izkuso točn ve o čem govorim, ampak JEBIGA se dogaja. Upam, da se ne bo velikrat!

Impresija iz mojega otroštva!

Smeh otrok

Gregorčičeva ulica.
Nikoli prazna in otožna.

Sonce je sijalo, mogočno in navidezno malo,
In otroci razposajeni se igrajo.
Mnogo jih je bilo
a le nekomu se nesreča pripeti,
kot se pijanec plota drži.
Naenkrat padec,
smeh otrok v srce se mu zareže
kakor ostra britev.
V trenutku vse lepo zbledi,
ostane le sramoten spomin.

Gregorčičeva ulica.
Vedno prazna in otožna.

Sad but true...

Zimske radosti!

Le kaj je lahko lepšega kot zbuditi se v zasneženo jutro?Mogoče zbuditi se v poletno jutro?Zame so časi intenzivnega obmetavanja s snegom in modric zaradi le teh aktivnosti minili...Kdaj pa kdaj seveda me še prime in zalučam kakšno kepo v glavo, ampak zgolj v znanstvene namene, predvsem da ugotovim, kako tolerantna je oseba, ki jo zadenem. V večini primerov se zgodi reverzibilni način in seveda dobiš tisto kepo nazaj. V nekaterih primerih se zgodi način, ki mu radi rečemo "ne glej nazaj, brigaj se zase in pusti norce, da se naveličajo." Takšni običajno malo potrpijo, ampak dobro odnesejo, saj niso zanimiv plen. Potem imamo način popularno rečen:"najraj bi te ubil/a, ampak kr ne znam metat kep, te bom raj s pogledom!" Ta način je kar zanimiv, vendar če je oseba resnično razvrvrana ima lahko dolgotrajne posledice na družbene odnose.

Zame se je še vedno lepše zbudit v poletno jutro. Vprašali boste zakaj pa?kaj pa vem, mogoče že res, da se poleti zbudim prešvican kot kenijski tekači po pretečenih 10km..oprostite pomota kot kenijski tekači po pretečenih 40km, kajti po 10km so se komaj segreli. Že res, da mi sonce v vsem svoje sijaju sije direktno u oči, da me še 3 dni potem boli glava?Ampak še vedno je vse skupaj lepše potrpeti kot pa dobiti ob 7 vjutro v roko lopato in pred sabo prelep prostran pogled na široko in podolgovato belino, ki komaj čaka, da jo ti zmečeš na en kup, za katerega sosedi mislijo, da je ledenik po opravljenem delu. Še huje zame trenutno pa je dejstvo, da bom verjetno imel izpitno vožnjo za avto po takem lepem vremenu. Če bom imel srečo po takrat še kakšna snežna nevihta, ki mi bo seveda z veseljem podarila lepše vozne razmere.

Le kaj je lepšega kot zimske radosti, se sprašujem, ko gledam sosedovega cucka, ki se valja po hribu navzdol..

spokojen dan!

Danes je en tako čuden dan, kot kar veliko dni v tem času. Ko prideš iz šole, greš mal odmarat pod toplo odejico in se fino zabubiš za urco, dve in ko se zbudiš je okoli tebe tema, kar me osebno spominja na prebujanje ob kakšnih potovanjih, ko smo se morali ob 4 zbudit in biti ob 5 na avtobusu! Kot sem že omenil je kar nekako čuden občutek in roko na srce se mi po tem prebujanju, da početi izredno malo stvari..Mogoče it v kuhno si kj za jest nardit pa že to zna bit včas muka, še posebej pri nas, ko imamo 10 stopnic premagaš pa nadmorsko višino 15 metrov. No ena od stvari, ki jih izredno rad počnem ob takih trenutkih je seveda visenje na compu poslušanje muske..Ni lepšga ej!no je neki lepšga(gapo hehehehe)..no to je biu sam hec, da ne bo kakšnih zamer pa streljanj iz sosednje hiše oz. residence gapotove...čeprav ubistvu je to kompliment, ampak pustmo zdj to!

Kar sm še hotel povedat je to, da sm zasledil eno misel, ki v takšnih ležernih trenutkih še kako drži! Glasi pa se:"Spočij se podnevi, da lahko ponoči spiš!"

bilo je....

ja bilo je enkrat nazaj nedolgo tega, ko je živo srebro še segalo do normalnih, če lahko nad 10 stopinjam rečemo normalno...spomnil sem se, kako lepo je poleti pa jeseni, ko so fešte zuni, ko lahk opraviš malo potrebo ne da bi ti ***** zmrzno oz. da ti ga potegne u kosti!!na vse to me je spomnil tale posnetek, ki ga prilagam...kot boste vidli nekateri osebki ne migajo ravno v skladu z ritmom in zraven fušajo ko stu matr, ampak point je v tem, da se ravno te osebki najbl zabavajo in kasneje clo mečejo stvari nekam, kamor jih naj ne bi, kar ni na tem posnetku, ker je oprema za snemanje izginila neznano kam oz. boljše rečeno snemalec ni bil več sposoben...že na tem posnetku se use skupaj trese nenormalno fejst!

haudi vsem bralkam in bralcem!

Ker zadnje čase zelo veliko in predvsem rad berem različne bloge, kjer se dostikrat do solz nasmejem kakšnim stvarem, se je tudi moja malenkost odločila, da bo zlivala svojo dušo in dogodivščine na ekran, pa tle ni važn če je 15 inč al pa 22 inč sam, da je…no trenutno je to vse od mene, out and over!