Smeh otrok
Gregorčičeva ulica.
Nikoli prazna in otožna.
Sonce je sijalo, mogočno in navidezno malo,
In otroci razposajeni se igrajo.
Mnogo jih je bilo
a le nekomu se nesreča pripeti,
kot se pijanec plota drži.
Naenkrat padec,
smeh otrok v srce se mu zareže
kakor ostra britev.
V trenutku vse lepo zbledi,
ostane le sramoten spomin.
Gregorčičeva ulica.
Vedno prazna in otožna.
7 komentarji:
supr blog;)...sam pisavo zamen d bomo bolš vidl:P
a ni kocbekova?
zdj je ja..ampak to je spomin na čas, ko sm živel še v Gregorčičevi..:D
se strinjam, predlagam ti eno svetlo pisavo na temno podlago ... lahko tudi zeleno, samo da je v svetli izvedbi ;)
Ok bom dal vse od sebe, da bo stanje barv čimbolj uspešno:D
lepo si to napisu :-)
jokam
Objavite komentar